KLEKLJANJE

Naš razred je v ponedeljek, 19. 10. obiskala klekljarica Majda Cankar. Gospa Majda nam je o klekljanju in o društvu Cvetke povedala veliko zanimivih informacij.
   Izvedeli smo, da je gospa Cankar v društvu že 10 let. Klekljarice prostovoljno vodi gospa Marica Albreht. Cvetke se zberejo vsak ponedeljek, v društvu upokojencev ter se tam družijo in klekljajo od 15.00 do 18.00. Njihovo delo si lahko pogleda vsak, prav tako pa se mu lahko vsi pridružijo. Cvetke se udeležijo večjih tekmovanj in za mnogo razstav naklekljajo prekrasne čipke. Njihove čipke razstavljajo tudi v drugih državah, npr. v Franciji. Društvo obiskuje tudi moški, ki po Majdinem mnenju kleklja kar dobro.
   V družini gospe Cankar znajo klekljati gospa Majda, njen sin in njena hči. Mož pa svoji soprogi izdeluje posebne stolčke za lažje klekljanje. Gospa ima tudi veliko vnukinj, ki jih klekljanje veseli. Tudi njim z veseljem pomaga in tako vse skupaj klekljajo.                                     

   Prečudovite čipke klekljaric nastanejo na tako imenovanih »punkljih«, izdelane so iz nitk, ki so navite na kleklje, da nitke stojijo na svojih mestih pa jih pritrdijo z bucikami. Klekljarice čipke naklekljajo s pomočjo klekljarskih vzorcev ali celo s pomočjo slike.
   Gospa Majda je sklekjala veliko prtičkov, metuljev, ptic, cvetlic, obrazov, dreves in še mnogo drugega. Kar nekaj njenih del, ki jih je prinesla s sabo, nam je tudi pokazala. Klekljarica je klekljala tudi z dvestopetdesetimi kleklji. Najtežji klekljarski veščini se gospe Cankar zdita slinice ter ribice. Po njenem mnenju je najbolj tradicionalna in najlepša bela čipka. Svojih del ne prodaja, vendar jih ima kar nekaj razstavljenih. Eno izmed del gospe Cankar je razstavljeno tudi v nekem hotelu na Bledu.
   Da bi vsi videli, kakšno klekljanje pravzaprav je, nam ga je klekljarica pokazala na njenem trenutnem delu, ki opisuje žirovsko pripoved. Njeno klekljanje je bilo zelo natančno, kljub temu da čez poletje ni veliko klekljala.
   Za predstavitev klekljanja smo bili gospe Majdi Cankar vsi hvaležni, saj smo izvedeli veliko zanimivih stvari o klekljanju.

Pia Bogataj, 7.a

RAZREDNA URA Z GOSPO MARICO ALBREHT

Na obisk smo povabili gospo Marico Albreht, dolgoletno učiteljico klekljanja na naši šoli. Razredna ura je bila namenjena 110-letnici neprekinjenega delovanja naše čipkarske šole.

Gospa Marica Albreht se je rodila v Žireh kot prvo dekle za sedmimi fanti. V njeni družini so klekljali fantje  in dekleta, razen očeta. Prvič je občutila klekeljne, ko je bila stara pet  let; in sicer tako, da se je splazila do bratovih blazin in začela «mežljati«. Ko so fantje ugotovili, kaj je storila, so zahtevali, da jih tudi odmežlja. Ker tega ni znala, je odšla do učiteljice Angelce Jesenko, da jo je tega naučila. Učiteljici Angelci se je gospa Marica zdela še premajhna, a jo je vseeno sprejela v šolanje. Pridno se je učila in učiteljica Angelca ji je predlaga, da postane učiteljica klekljanja. Obiskovala je šolo za umetno obrt in kasneje res postala spretna klekljarica ter učiteljica.

Ko je izdelala diplomsko nalogo – čipko  z naslovom Baročna Ljubljana, jo je prodala, da je mami kupila pralni stroj. Odločila se je, da jo bo ponovno sklekljala. Prinesla jo je v šolo in mi smo opazovali, kako vešče  vrti prste med klekeljni. Prosili smo jo, da je dodala nekaj vrstic k naši skupni čipki, ki nastaja v letošnjem letu.

Gospa Marica še danes poučuje mlade in stare, ki bi se radi naučili klekljanja ali znanje le- tega nadgradili. Zanimivo je tudi, da ima gospa Marica vedno s seboj punkelj, da lahko kleklja, kjerkoli že je. Kleklja lahko tudi deset ur na dan, saj je njen dan brez klekljanja enak, kot nam mladim dan brez mobitela.

Njen obisk mi je bil zelo všeč, saj je govorila zelo doživeto.

Aneja Maček, 8. b