Čipkarska šola Žiri 1906 – 2015

Čipkarska šola v Žireh je bila ustanovljena leta 1906, čeprav segajo prvi zapisi o poučevanju klekljanja v Žireh že v dobri dve desetletji pred tem. Za leto 1883 lahko namreč v šolski kroniki beremo, da je občina od deželnega odbora dobila nekaj sredstev v ta (tj. čipkarski) namen in »/…/ zato so se dekleta poprijele za klekljanje in niso hotela v delavno šolo hoditi.« Zaradi tega naj bi bilo tudi obiskovanje rednega šolanja dokaj neredno, saj naj bi veliko tako deklet kot fantov klekljalo. V tem obdobju, torej ob koncu 19. stoletja je klekljanje poučevala ‘neka ženska iz Idrije’, dejavnost pa naj bi potekala na pošti.

Po uradni ustanovitvi čipkarske šole je klekljanje poučevala strokovna učiteljica, ga. Leopoldina Pelhan. V tistem času naj bi znalo v Žireh klekljati okrog 200 ljudi; poleg kmetijstva pa je bila to dejavnost, ki je prinesla skromen, a dodaten vir zaslužka. V času 1914­­-1918 je bila dejavnost klekljanja nekoliko okrnjena, kar je razumljivo, saj so razmere med 1. svetovno vojno med drugim povzročile tudi pomanjkanje klekljarskih pripomočkov. Po tem obdobju je prišlo do znatnih sprememb, predvsem pri organizaciji šolstva in novih ureditvah državnih meja. Tako je klekljanje v Žireh (in seveda tudi učenje le-tega) prešlo pod Kraljevino Jugoslavijo. Da pa je obdobje med obema vojnama prineslo razcvet v klekljanju, je zagotovo moč pripisati tudi čipkarskim šolam. Učiteljica Leopoldina Pelhan je leta 1936 po 30-letnem uspešnem delu poučevanje predala gospe Angelci Jesenko. Pouk v čipkarski šoli v Žireh se je navkljub težkim šolskim razmeram nadaljeval tudi med 2. svetovno vojno, še naprej pa je mlade klekljarje in klekljarice usmerjala gospa Jesenko. V 50. letih 20. stoletja je bila mentorica tudi številnim odraslim. Večje težave zaradi sprememb v družbi, delovanja številnih društev, izmenskega pouka itd. pa so nastopile po letu 1960, kar je posledično povzročilo zmanjšan vpis učencev v čipkarsko šolo. S temi težavami se je soočala gospa Anda Kavčič (nato Grošelj), ki je prevzela vodstvo čipkarske šole od učiteljice Angelce Jesenko. Znaten delež k tradiciji poučevanja klekljanja osnovnošolskih otrok  pa je nadalje prispevala gospa Marica Albreht, strokovna učiteljica klekljanja, ki je čipkarsko šolo vodila od začetka 70. let do zadnjih let 20. stoletja. Večje zanimanje za klekljarsko izobraževanje, podpora s strani občine in šolskega vodstva so tako povečali vpis v čipkarsko šolo. V začetku 70. let je bilo npr. v čipkarski šoli 64 učencev, po letu 1980 pa vedno – in tudi v letošnjem šolskem letu (2014/2015) je tako –  preko 90.

V 2. polovici 80. let je začasno, zaradi sicer kratkotrajnega financiranja učenja klekljanja, 1. in 2. razred lahko poučevala dodatna učiteljica (Julijana Gantar). V šolskem letu 1997/1998 je poleg gospe Albrehtove s poučevanjem klekljanja pričela učiteljica Branka Grošelj, ki pa žirovsko čipkarsko šolo vodi še danes. Ob 100-lenici delovanja čipkarske šole v Žireh je bilo vanjo vpisanih 120 učencev, od tega tudi 20 fantov.

Več kot 50 let se učenci žirovske čipkarske šole udeležujejo raznih tekmovanj doma in v tujini. Leta 1964 se je 15 deklic udeležilo Čipkarskega festivala v Ljubljani, kjer je najmlajša žirovska klekljarica (petletna Malči Naglič) prejela posebno nagrado. Šolska kronika od začetka 70. let vsebuje tudi skrbne zapise o znanju učencev v čipkarski šoli. Tako je npr. zabeleženo, da so se v šolskem letu 1972/1973 učenke 4. razreda izredno dobro naučile izdelovati ribice, kar je zelo zahtevno, čeprav se rabita samo dva para klekeljnov.

Učenci Čipkarske šole Žiri so v 90. letih pričeli s sodelovanjem na različnih prireditvah, prim. Portoroška noč, Ohcet bled, Alpe-Adria … S svojim znanjem se predstavljajo tako doma kot v tujini (Avstrija, Francija, Nemčija), kjer  so posegli (tudi) po najvišjih mestih. Zadnje odmevno je bilo 1. mesto mladih klekljaric Čipkarske šole Žiri (Hana Vrhovnik, Klara Laknar) na Svetovnem čipkarskem kongresu 2014 v Avstraliji.

V žirovski čipkarski šoli se trudimo povezati tradicijo in sodobnost. Vemo, da novim družbenim tokovom ne moremo ubežati, zato skušamo učence motivirati tudi s sodobno tehnologijo in sodobnimi načini preživljanja prostega časa. Za prvo skrbimo z računalniškim risanjem vzorcev, s katerimi smo pričeli že dobro desetletje nazaj. Učenci tako s tehnologijo, ki jim je njim blizu, ustvarijo nekaj, kar je tradicionalno. V to vključijo znane klekljarske tehnike: platno, slepi ris, sukani ris, kitica z ovitki, ribica, rogljički, žabice, štručke in sukane slinice. Za aktivno preživljanje prostega časa pa poskrbimo s tekmovanjem na tradicionalnih žirovskih klekljarskih dnevnih. Tu je znanje klekljanja združeno s športom. Udeležijo se ga lahko otroci od 1. do 9. razreda osnovne šole. Tekmovalci se ekipno preizkusijo v šaljivem klekljanju kitice z velikimi klekeljni na veliki blazini ter v individualnem tekmovanju, kdo hitreje pripravi pripomočke za klekljanje.

Ker pa se zavedamo, da je klekljanje vrsta kulturne dediščine, ki se bo lahko ohranila le s sodelovanjem tistih, ki jim klekljanje še vedno (kot v otroških letih, ko še ni bilo računalnikov in drugih tovrstnih naprav) pomeni način preživljanja prostega časa, se trudimo tudi za medgeneracijsko povezovanje. Večkrat tako pri izdelavi čipk poskušamo povezati učence naše šole in članice žirovskega klekljarskega društva Cvetke oz. druge klekljarice. Veseli smo, da bolj izkušene klekljarice nesebično delijo svoje znanje, še bolj pa nas veseli, da žirovski učenci brez predsodkov to znanje in veščine sprejemajo odprtih rok. Ob takšnem načinu in veselju do dela verjamemo v še nadaljnje neprekinjeno in uspešno delovanje Čipkarske šole Žiri.

(Viri so vzeti iz šolskih kronik, poročil in publikacij o delovanju Čipkarske šole Žiri, ki jih hrani Osnovna šola Žiri